Rajko Hrvat je v lahkem enojcu osvojil bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v Poznanu! Zmagal je Francoz Pierre Houin, drugi je bil Slovak Lukaš Babač.
1. Francija (Pierre Houin) 6:54,48
2. Slovašla (Lukaš Babač) +1,88
3. Slovenija (Rajko Hrvat) +2,81
4. Velika Britanija (Zak Lee-Green) +8,39
5. Bolgarija (Nedelcho Vasilev) +10,60
6. Ukrajina (Igor Khmara) +16,53
V tekmi je pričakovano močno startal Francoz Houin, ki je vodil od starta do cilja in ves čas nadzoroval tekmece. Rajko Hrvat je na startu malce zaostal, kar je njegova navada, vendar pa je bil zaostanek na prvim 500 metrih le dolžina čolna, tako da je bil ves čas v stiku z vodilnim. V srednjem delu proge je močno pritisnil, se na polovici proge prebil na četrto mesto, potem pa prehitel še Slovaka Babača in Britanca Lee-Greena. Na 1.500 metrih je imel manj kot sekundo zaostanka za Francozom in se mu v nadaljevanju še približal, vendar pa mimo njega ni zmogel. V zadnjih 500 metrih je sledil še neverjeten zaključek tekme, v katerem se je izkazal Slovak in v končnici prehitel našega najboljšega veslača, medtem ko je Francoz vzdržal na prvem mestu. Četrti je bil Britanec, peti Bolgar in Ukrajinec, ki v tej tekmi nista bila enakovredna tekmeca najboljšim.
Rajko Hrvat takoj po tekmi:
O taktiki in poteku tekme: »S trenerjem sva se včeraj zvečer dogovorila, da moram za medaljo napadati prvo mesto in tako sem šel tudi v tekmo. Malo me je presenetilo, da sem tako taktično dobro odpeljal in z malo sreče bi lahko dosegel še več. V zadnjem delu sem se približal Francozu, vendar me je v končnici, ko sem imel medaljo zagotovljeno, prehitel še Slovak. Kljub temu sem zadovoljen s tekmo in vesel rezultata.«
Kako je videl tekmo: »Naredil sem verjetno najboljši start v svoji karieri, saj sem edino tako lahko računal na medaljo. Sredinski del proge mi je ponovno odlično uspel in sem v tem verjetno najboljši v tej konkurenci na prvenstvu ali celo nasploh. Pa tudi moja izvedba zaveslaja je zelo kvalitetna, tako da mi je to vse skupaj prineslo medaljo.«
O uspehu kariere: »Občutki so bili na Bledu morda še močnejši, ker je šlo za domače prizorišče. Verjetno pa bo šele prišlo za mano. Zagotovo je to moj največji uspeh doslej, vendar pa mislim, da se je tu moja kariere šele začela in se že veselim naslednjih nastopov. Najlepše pa bi se zahvalil moje trenerju, staršem in celotni reprezentanci!«
