Veslaška zveza Slovenije je dobila tretjega selektorja v obdobju po samostojnosti, legendarni veslač Iztok Čop pa bo tako nasledil prekaljena trenerska mačka Miloša Janšo in Dušana Juršeta. Predsednik VZS Jošt Dolničar je ob izdaji sklepa o imenovanju Čopa izrazil zadovoljstvo in poudaril skupni cilj, to pa je ponovni rezultatski dvig slovenskega veslanja.
Na podelitvi medalj OI London 2012
Iztok Čop je naš najuspešnejši veslač in tudi eden najtrofejnejših športnikov v obdobju po osamosvojitvi. V svoji karieri je na največjih tekmovanjih osvojil 16 medalj, od tega štiri olimpijske z zlatom v Sydneyju leta 2000, bil štirikrat svetovni prvak, na svetovnem pokalu pa se je na stopničke zavihtel 34-krat in dosegel 12 zmag. Za izjemno športno kariero je prejel posebno priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja, Kellerjevo medaljo, najvišje priznanje v svetovnem veslanju, in Bloudkovo nagrado, predsednik republike pa mu je leta 2009 podelil red za zasluge. Dolgo športno pot je končal leta 2012 po osvojitvi bronaste medalje na OI v Londonu. Čopa je že kot športnika zanimalo trenersko delo in je tako del treningov v zrelih letih opravil tudi sam. Že med kariero je opravil trenersko usposabljanje in vsako leto obnavljal trenersko licenco. Svoje bogato znanje je v zadnjih letih s pridom uporabljal pri razvoju novih tehnologij v veslaški opremi pri italijanskem proizvajalcu Filippiju, v tej funkciji pa je bil ves čas v stiku s tekmovalci in trenerji tujih ekip.
Čop bo funkcijo selektorja opravljal neprofesionalno, saj vodi lastno podjetje in sodeluje z italjanskim prozvajalcem veslaških čolnov, podjetjem Filippi. Pri Olimpijskem komiteju Slovenije, katerega podpredsednik je, vodi Strokovni svet za tekmovalni šport.
Kot vodja stroke bo na terenu deloval ob pomoči reprezentančnih trenerjev, pri opravljanju funkcije selektorja pa računa na tesno sodelovanje s klubi in trenerji, saj bo le na tak način ta formula lahko uspešna. Za dosego temeljnega cilja, izboljšanja rezultatov slovenskih reprezentančnih ekip, je napovedal jasne normative in kriterije ter nove sistemske pristope pri skrbi za mlade katergorije.
Ob prejemu priznanja MOK
Iztok Čop je takole predstavil program in vizijo slovenskega veslanja: »»Vloga selektorja bo po novem drugačna v praksi kot doslej, saj je bil v preteklosti selektor tudi trener, predsednik trenerske komisije in glavni trener v enem od klubov. Formalno pa vloga selektorja ni toliko trenerska, saj je kot tak šef strokovnega teama, in tudi zaradi tega sem spoznal, da to funkcijo lahko korektno opravljam ob vseh svojih drugih obveznostih. Hudih novosti pri samem delu ne bo, verjetno bo nekoliko drugačen način odločanja, še vedno pa so klubi in trenerji v klubih tisti, ki producirajo bazo in tudi kvaliteto in ki imajo nabor veslačev. Končne odločitve bodo moje, vendar pa upam, da v dobrem sodelovanju s stroko. Predvsem upam, da bodo ob ločitvi funkcij selektorja in trenerja ti trenerji imeli več časa za ukvarjanje z veslači v klubu, kar je bil očitek v preteklosti, ko so se stvari selektorju v matičnem klubu podirale zaradi reprezentančnih obveznosti, tako se bo lahko tudi krivulja kvalitete dvignila navzgor. V vsakem primeru moramo dobro sodelovati, namen tega pa je tudi postavitev realnih in kvalitetnih kriterijev ter sistem dela, tako da bodo tudi veslači vedeli, kaj morajo postoriti za kvalificiranje v reprezentanco.
Moja želja, ki so jo tudi vsi sprejeli, je, da delujem povezovalno in da bo dobro tekla komunikacija med mano in klubi ter trenerji. Obenem tudi, da bo bolj poenoten način dela in več skupnih akcij, tako da bodo vsi klubski veslači v enem naboru za reprezentanco. V kratkem času ni to samo moja naloga in je to težko izvedljivo, je pa moja želja, da v prihodnosti, že letos jeseni ali najkasneje naslednje leto, startamo z mladinskim nacionalnim centrom na Bledu, kjer imamo v okolici dovolj srednjih šol. Upam tudi, da nam bo uspelo prepričati mlade veslače, da se ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo odločijo za trening center na Bledu. Na nas pa je, da poskrbimo za kompletni in usklajeni program treningov in šolskih obvestnosti med tednom, ob tem pa bi imeli vse bodoče mlade kandidate skupaj veliko več kot sicer. Upam, da bo to steklo in bomo tako pripomogli k bolj konstantnemu prilivu kvalitetnih veslačev v mladinske vrste in potem posledično v članske.
Domača stroka se je v preteklosti že izkazala, so pa to že starejši trenerji, zato je ena glavnih nalog v prihodnjih treh do štirih letih, da usposobimo tudi mlade trenerje, tako da jim damo možnost za delovanje s starejšimi že uveljavljenimi trenerji, da se navadijo dela v reprezentancah in da se izkažejo ter da prevzamejo žezlo v prihodnosti. To je naša želja, v kolikor nam to ne uspe, se bo pa po pomoč potrebno obrniti preko meje.
Trenutni nabor veslačev je zelo majhen, s svojimi rezultati v svetovnem vrhu močno izstopa Rajko Hrvat in to o moramo izkoristiti, da imajo tudi ostali dobro primerjavo. Nekaj potencialnih kandidatov, ki bi se mu lahko približevali, je tudi v kategoriji do 23 let. Za primerjave moramo izkoristiti dobre odnose s Hrvati in Avstrijci, ki trenutno imajo kvaliteto. Seveda je pa potrebno delati na mladih, na mladinskem nacionalnem centru, tako da imajo lahko mladi pri 15 letih vizijo, da šport in šola gresta skupaj in da vidijo možnost uspeha tako na športnem kot šolskem področju. Le tako se ta krivulja lahko obrne navzgor, seveda pa nič ne gre čez noč, saj nam je kar nekaj let vmes izpadlo in zmanjkala generacija. Lahko pa dobro poskrbimo za tiste, ki so danes stari 16 let in mlajši, vendar se bo potrebno hitro obrniti in ob tem ne pozabiti na tiste, ki so trenutno v mladinskih vrstah ali so ravnokar prestopili v članske. Zagotovo je tu nekaj potenciala, seveda pa bodo morali tudi sami veslači trdo poprijeti za vesla, saj brez resnega treninga in ogromne količine dela ob še tako dobri stroki in pogojih rezultatov ne more biti.
Škoda je sicer, da smo izgubili nit vzpona, ki se je dogajal iz sredine osemdesetih let. Po moji analizi v preteklosti organizacijsko nismo sledili rezultatom, saj so se zaradi reprezentančnih uspehov nekako podirale zgodbe v klubih in nismo širili baze tekmovalcev in stroke ter da nismo organizacijsko prestopili na višji nivo. Sedaj smo spet na začetku in upam, da bomo uspeli nekako prebroditi krizna leta. Mislim, da nas kljub potencialno dobremu delu še vedno čakajo dve ali tri leta rezultatskega posta, potem pa upam, da nekako vzpostavimo sistem za omogočenje konstantnega priliva mladih veslačev na svetovni mladinski nivo. Moja želja je, da izgradimo pet veslačev letno, ki bi bili sposobni priti med najboljših osem v mladinski kategoriji v svetovnem merilu.
Kratkoročno nas sedaj v prvem mesecu ali dveh najprej čaka nabor reprezentančnih kandidatov. Prvi pregledni test na veslaških simuatorjih je že za nami, drugi nas čaka med oziroma po prvem delu veslaških priprav na morju. Po tem se bo nekako že oblikoval nabor imen, ki bodo lahko sestavljali reprezentance na vseh starostnih nivojih za letošnjo sezono.«
Zadnjič v čolnu na poslovilnem dogodku na Bled 2012
Letošnja veslaška sezona se bo pričela 2. aprila z domačo regato ob ankaranski obali, prvi mednarodni preizkus pa reprezentančne kandidate čaka čez teden dni v Zagrebu. Za člansko vrsto bodo tekme svetovnega pokala potekale v Beogradu, Poznanu in Luzernu, evropsko prvenstvo bo 26.-28. maja v čeških Račicah, svetovno prvenstvo pa konec septembra v Sarasoti na Floridi. Tekmovalci do 23 let bodo na svetovnem prvenstvu nastopili konec julija v bolgarskem Plovdivu, prvenstvo stare celine pa jih čaka v začetku septembra na Poljskem. Za mladinsko kategorijo bo najprej na sporedu evropsko prvenstvo konec maja v nemškem Krefeldu, boji za naslove svetovnih prvakov pa bodo potekali v začetku avgusta v Litvi.